Posted by Končno so minila tri leta in spet smo prišli na vrsto mladi gasilci iz PGD Vodice in PGD Repnje- Dobruša, da se odpravimo na nepozabne počitnice. Odhiteli smo na našo prekrasno slovensko obalo, natančneje na Debeli Rtič.
Prvi dan (četrtek):
Ob 8:00 smo se zbrali pred našim gasilskim domom z vso našo prtljago in polno vrečo dobre volje. Nestrpno smo čakali prijatelje iz PGD Repnje – Dobruša da čim prej odhitimo na nepozabno potovanje. Ker na cesti ni bilo nobenih kolon smo okoli 10-te ure prispeli v Mladinsko zdravilišče in letovišče Rdečega Križa Slovenije Debeli Rtič.
Ko smo parkirali naša vozila smo se hitro preoblekli v kopalke in v spremstvu mentorjev odhiteli na plažo. Do kosila sta bili še dolgi dve uri kateri pa sta zelo hitro minili ko smo skakali v vodo. Eden od mentorjev je priskrbel vse potrebne zapestnice, ključe in urnike glede kosila in malic.
Kosilo smo pojedli zelo hitro saj nismo želeli izpustiti niti minute brez sonca, plaže in seveda toplega slovenskega morja. Mentorji so nas malo zabavali na plaži da se nam je kosilo poleglo, namazali smo se z kremo, da nas sonce ne opeče. Vse do večerje smo v morju skakali, se tunkali, plavali in podajali z žogo. Mentorjem nismo dali niti po večerji miru in tako so nam popustili in nas peljali tudi na ”nočno kopanje”. Po celem dnevu kopanja smo trdno zaspali v trenutku.
Drugi dan (petek):
Dan smo začeli že zgodaj, natančneje ob 6:30. Prva stvar dneva je bila pospravljanje postelj, nato umivanje zob, ter seveda oblačenje v športno opremo. Mentorji so nas odpeljali do plaže kjer smo se zbrali v krogu in pričeli z ogrevanjem naših zaspanih teles. Ko smo se dobro ogreli smo se odpravili na kratek tek po zdravilišču. Po telovadbi smo odšli na zaslužen zajtrk. Ko smo vse pridno pojedli smo odšli do naših sob kjer smo se hitro preoblekli v kopalke in odkorakali do plaže. Vodne norčije so trajala vse do kosila. Ker naše mentorje zelo skrbi za nas nam seveda niso pustili, da z polnimi trebuščki poskačemo v vodo, so nas malo zamotili z družabnimi igrami na suhem. Seveda pa nismo prišli na morje zato, da bomo samo sedeli in smo kaj kmalu zaplavali v morju vse to pa je trajalo do večerje. Po večerji smo, ker smo seveda bili zelo pridni, sta naša mentorja nas odpeljala na sladoled. Slastni sladoled smo pojedli na plaži v Kampu Adrija v Ankaranu.
Zvečer smo si umili zobe in odpravili pod tuše. V sobah smo z šepetom pospremili drug drugega v miren spanec.
Tretji dan (sobota):
Ker smo tako pridni otroci sta se naša mentorja odločila, da bomo jutranje razgibavanje izpustili in raje malo dlje spali. Pred nami je bil zelo aktiven dan in hitro smo odšli na zajtrk, na kar se je vreme zelo poslabšalo. Deževalo in pihalo je in zelo se je shladilo. Za ta dan smo bili namenjeni na obisk h Gasilski brigadi v Koper. Slabo vreme pa vseeno ni tako slabo saj smo med obiskom na brigadi bili priča pravi intervenciji in izvozu teh velikih vozil. Na srečo ni bilo nič hujšega le nekaj zalitih prostorov in eno cestišče.
V brigadi so nam predstavili kaj vse počenjajo, kako poteka obveščanje in aktiviranje gasilcev. Pokazali so nam vsa svoja vozila, kje imajo obleke in različne sobe za sestanke. Uspelo nam je prepričati gasilca, da se je spustil tudi po cevi iz njihovih sob za počitek, bilo je res super! Na brigadi pa imajo še posebne člane svoje gasilske družine in sicer ribice. Ribicam dela dobro družbo kar nekaj gasilskih avtomobilčkov, da en pozabijo kje imajo svoj mali vodni domek. Po končanem obisku je sledilo skupinsko slikanje. Gasilcem smo pustili našo malenkostno darilo v zahvalo za njihov čas in trud. V poklon smo jim predali prelepo leseno plaketo na kateri je bila vgravirana gasilska čelada ter imena naših društev. To darilo je naredil naš član Žan Kropar kateremu se ob enem še enkrat zahvaljujemo za trud in tako lepo umetnino. Darila so bili zelo veseli in povedali so nam, da ga bodo z velikim veseljem dali v vitrino na hodniku.
Ko je bil ogled končan se je vreme umirilo in tako smo se odpravili tudi na majhen sprehod po prelepem Kopru. Mentorji so nas presenetili z postankom pred slaščičarno kjer so nas povabili na sladoled. Sprehodili smo se do obale kjer smo se nastavili sončnim žarkom. Mentorja sta nam lepo predstavila delo in pomen vlačilcev v Luki Koper (vleka in potiskanje tovornih ladji, njihovi vlogi pri gašenju ter tudi pri čiščenju luke).
Ko smo se posladkali in napolnili baterije smo odšli nazaj proti začasnemu domu. Čakalo nas je že kosilo katerega smo hitro pojedli. Odhiteli smo se preobleči v kopalke in odšli na plažo. Kopali smo se v morju in v zunanjem bazenu.
Dan se je zelo hitro končal toda noč je bila še mlada. Po večerji smo se stuširali in odšli v sobe. V sobah smo se kartali, se zabavali in družili. Odprli smo tudi začasni lepotni salon kjer smo si vsi polepšali naše nohte, ušla nam nista niti mentorja!
Četrti dan (nedelja):
Prebudili smo se v deževno jutro. Do jedilnice smo morali hitro teči saj je dež neprekinjeno padal. Po zajtrku smo se hitro odpravili v svojo sobo, kjer smo se igrali družabne igre, se pogovarjali in zabavali. Šele proti večeru se je vreme malo umirilo in nebo se je zjasnilo. Ker pa ne moremo biti pri miru sta nas mentorja razmigala z plesnim večerom. S seboj smo imeli velik zvočnik katerega smo postavili na mizo pred našim objektom. Plesali in peli smo zelo na glas na naše prelepe Slovenske pesmi. Mimoidoči so se nam hitro pridružili v krogu in kaj kmalu smo imeli večjo žurko kot pa spodaj na plaži. Ker smo tako veliko rajali nam je en član malo zakuhal in na žalost odšel domov. Ko je bila ura 10 zvečer se je seveda glasba ugasnila in odšli smo v svoje sobe kjer smo v šepetu počasi zaspali.
Peti dan (ponedeljek):
Dan smo seveda začeli z dobrim zajtrkom. Takoj po zajtrku smo v sobi kartali, plesali, poslušali glasbo in peli. Ko je sonce že dobro grelo smo odšli na bližnje igrišče kjer smo na mivki igrali odbojko in nogomet. Ker nas je zelo zanimalo kakšno je morje smo odšli do plaže in preverili kakšna je temperatura morja. Ura je kar hitela in hitela, prišel je že čas za kosilo. Ker smo se tako zelo dobro najedli smo po kosilu počivali. Po dobrem počitku in mogoče tudi kakšni minutki dremeža smo skočili v kopalke in odšli na kopanje v notranji bazen, katerega so ravno odprli saj so ga prenavljali. Notri pa je bil tudi đakuzi v katerega smo hitro poskakali saj je bila zelo topla voda. V popoldanskem času so nas povabili gasilci, ki si ravno tako bili na letovanju na predstavitev gasilcev iz PGD Hrvatinov. Gasilci so nam predstavili svojo opremo in vozila, povedali so nam tudi kako imajo urejeno financiranje s strani občine. Ob taki visoki denarni številki nam je kar zastal dih.
Dan je bil hitro naokoli, in čas za večerjo je bil tukaj. Po večerji smo se odpravili v sobe, kjer smo imeli ponovno zabavni večer. Pridružili so se nam tudi otroci iz Repenj. Zabava je trajala pozno v noč.
Šesti dan (torek):
Ker smo zadnji večer imeli zabavo smo zjutraj dlje spali. Da pa nebi prespali tudi zajtrka sta nas mentorja hitro zbudila in rutinsko napotila na umivanje zob. Pohiteli smo saj nas je ura hitro preganjala. Odšli smo na zajtrk kjer smo se dobro najedli in naredili zaloge energije za še en nepozaben dan! Po zajtrku smo morali pospraviti sobe. Vse postelje smo lepo pospravili, po sobi smo pometli in pripravili prtljago z vsemi našimi stvarmi. Mentorja sta nam prišepnila, da slučajno ne bi pospravili kopalk in brisač čisto na dno naših potovalk, hm le zakaj? Ko smo vse stlačili v naš kombi smo na recepciji vrnili naše ključe in zapestnice in se seveda lepo zahvalili.
Ko smo že mislili, da se je naše letovanje končalo smo opazili, da naša 3 gasilska vozila niso zavila proti Ljubljani ampak proti Portorožu. To je bilo tisto presenečenje! Odšli smo v Kamp Lucija. Kjer smo preživeli dopoldne in tudi del popoldneva. Skakali smo v vodo, zganjali norčije v vodi, se špricali in seveda kot že vse dni tunkali drug drugega predvsem pa našega mentorja. Bili smo po vsej plaži. Bili smo že malo lačni saj smo vso energijo porabili v morju. Za malico so naši mentorji poskrbeli saj sta se Karin in Gašper odpravili v bližnjo trgovino in nam prinesla slastno malico. Po štiri urnem dogajanju smo odšli pod tuše, se posušili in preoblekli. Tako smo bili pripravljeni na vožnjo proti domu.
Ko smo že mislili, da so se dogodivščine in presenečenja že končala je sledilo novo presenečenje. Mentorji so nam povedali, da se bomo odpravili na pico, da zares zaključimo te lepe dni kakor se to spodobi.
Med vračanjem domov smo tik pred Vodicami (malo naprej od izvoza Šmartno) obstali v koloni. Kot je to seveda potrebno smo se razvrstili in tako napravili reševalni pas. Na kar zaslišimo sirene! Reševalno vozilo se je ustavili pri nas in nam z roko nakazalo da potrebuje našo pomoč! Seveda kot pravi gasilci niti sekunde nismo oklevali. Prižgali smo modre luči ter sireno! Odhiteli smo v koloni za reševalnim vozilom na kraj nesreče. vozila so se kar dobro umaknila, toda na žalost so nekateri izkoriščali ta pas in se po njem tudi vozili! Na kraju nesreče smo otroci seveda počakali v vozilih. Na srečo ni bilo nič hujšega samo tri vozila so se med seboj zaletela zaradi prekratke varnostne razdalje in nihče ni bil poškodovan. Reševalci so se nam iskreno zahvalili in nam zaželeli srečno pot.
Ker gasilci vedno skupaj držimo in nikoli ne pustimo nikogar za seboj smo presenetili našega Jana in ga seveda obiskali na domu. Pobrali smo ga in hitro odšli na zasluženo kosilo. V piceriji smo se zelo najedli slastnih dobrot. Tako smo to petdnevno rajanje in uživanje zaključili v poznih popoldanskih urah.
Vsi štirje mentorji teh dveh društev upamo, da so otroci uživali in da jim bo to morje ostalo za vedno ostalo v dobrem spominu. Seveda verjamemo, da bodo naši otroci šli po naših stopinjah in čez nekaj let tudi oni peljali našo mladino na morje. Vsem nam je bilo res super in minilo je res prehitro, toda zato pa je bilo še toliko bolj nepozabno!