[3d-flip-book mode=”fullscreen” pdf=”https://pgdvodice.org/wp-content/uploads/bsk-pdf-manager/2019/01/vodice_bilten.pdf”][/3d-flip-book]
Kronika Prostovoljnega gasilskega društva Vodice
Dne 1. marca leta 1903 je bilo društvo uradno ustanovljeno. Pobudnik in prvi načelnik društva je bil takratni nadučitelj v Vodicah Julij Slapšak. Ob ustanovitvi je imelo društvo 28. članov, do prevzema prve brizgalnice, ki je bilo dne 12. julija 1903, pa že 33 mož. Kumica prve ročne brizgalnice tvrdke R.A. Smekal iz Zagreba je bila učiteljica Kratnar Mici.
Društvo tako danes kot v preteklosti potrebuje svoje prostore. Posebej še to velja za gasilsko društvo, ki za potrebe gašenja potrebuje veliko najrazličnejšega orodja. Za brizgalnico in ostalo orodje, ki so ga imeli na začetku niso imeli lastnih prostorov ampak so uporabljali leseno lopo ob šolski stavbi, društvene prostore pa so dobili v šolski stavbi. Potrebovali pa so seveda svoje prostore, zato so že v ustanovnem letu pričeli s pripravami za gradnjo dovolj prostornega gasilskega doma. Dom je bil na podarjenem zemljišču, ki ga je podarila rebovova mati zgrajen leta 1905. Kumica je bila Sršen Frančiška. Gasilski dom, ki je bil večkrat dozidan in prezidan na istem mestu stoji še danes. Že v prvih letih so si napravili delovne in svečane uniforme, v katerih so hodili na požare in parade. V letu 1904 so imeli prvi ognjeni krst v Mostah. V letu 1905 pa je umrl prvi ustanovni član in sicer Šter Luka.
Leta 1910 se je tedanji naziv društva Požarna bramba Vodice spremenil v Prostovoljno gasilsko društvo Vodice. Prvi načelnik društva tov. Julij Slapšak je društvo vodil do leta 1911, ko se je preselil v Radovljico. Velja omeniti, da je bil Slapšak zelo delaven kot učitelj, saj je bil član raznih učiteljskih združenj in ustanov. Bil je praktičen strokovnjak na gospodarskem, čebelarkem, sadjarskem, vinarskem in kletarskem področju, da je ljudem čim bolje pomagal pri njihovem vsakdanjem delu. Poleg tega je povsod, kjer je služboval opravljal službo organista, voditelja cerkvenih in prosvetnih pevskih zborov, gledaliških skupin in ne nazadnje zato ga tudi omenjamo velikega gasilca. Ustanovil je dve gasilski društvi, poleg našega še v Lešah, bil je urednik Gasilskega vestnika od leta 1908 do 1918 in bil je Odbornik Kranjske deželne gasilske zveze izvoljen na prvem občnem zboru zveze 15.decembra 1918.
Po odhodu tov. Slapšaka je načelovanje društva prevzel takratni župan tov. Erce Franc, ki je bil z dveletno prekinitvijo načelnik do leta 1933. Vmes pa je dve leti društvu načeloval tov. Jeraj Janez 1929 do 1931. V letu 1911 je v društvo pristopilo tudi 11 novih članov. Tega leta je pristopil tov. Janko Jež, ki je bil kasneje dvajset let sektorski poveljnik, dvajset let poveljnik društva in dve leti predsednik.
Leta 1916 je bil dne 17.avgusta v Vodicah pri Tavčarju velik požar, ki so ga gasili dva dni. To je bil čas, ko je bila večina usposobljenih članov v vojski, saj je bil čas I. Svetovne vojne. Doma so ostali le trije usposobljeni člani, večinoma pa so gasile ženske. Zapisi omenjajo ta požar kot največji požar v zgodovini našega društva. Po dolžini gašenja prav gotovo.
Leta 1921 je pristopilo še 15 novih članov. Od teh velja omeniti tov. Erce Janeza. Potem je vsako leto pristopilo še po dva ali trije člani na leto. V tem obdobju je bil eden od pomembnejših trenutkov 2. julij 1928, ko so člani našega društva ter gasilskih društev Zapoge, Polje, Šinkov turn in Šentvid vlekli zvonove na Šmarno goro. To je bil za takratne čase resnično velik podvig, saj je bila skupna teža zvonov 6958 kg. Leta 1932 so zgradili dva gasilska bazena. Leta 1933 je bila v gasilski organizaciji na Kranjskem reorganizacija v čete in prvi predsednik čete je bil tov. Tavčar Feliks, ki je predsedoval društvu do leta 1936. V tem letu pristopi v društvo 25 članov, ki prej zaradi Živkovičevega režima niso mogli.
Leta 1936 je bil dozidan godbeni dom in nabavljena motorna brizgalna Ilo s pripadajočo opremo in vozom za prevoz opreme. Kumica motorne brizgalne je bila Ziherl Frančiška. Predsedovanje društvu je v tem letu prevzel tov. Erce Franc. Nekaj članov je potem pristopilo še do začetka druge svetovne vojne. Ko je prišla vojna so bile zaplenjene vse knjige-matična knjiga, blagajniška knjiga, zapisniki sej in občnih zborov in ves denar tako v blagajni kot v hranilnici. Delo v društvu se je praktično ustavilo. Imenovan je bil le občinski gasilski vodja po nemško Germande Fuer Furer, ki je bil imenovan za vsa društva v takratni občini Vodice. Iz obdobja vojne je potrebno omeniti zažig šole in prosvetnega doma leta 1944. Ker je zagorelo ponoči,ko je bila policijska ura, niso gasili do 6.00 ure zjutraj. Dopoldne pa se je pripeljal okrajni glavar Dovjak in odredil, da se postrelijo vsi gasilci najprej pa poveljnik, ker niso gasili že ponoči, ko je začelo goreti. Takrat pa je nastopil žandar in branil gasilce, češ da bi vse postrelili, če bi začeli gasiti že ponoči tako, da so jih pustili, da gasijo naprej.
Ko je leta 1945 prišla svoboda in nova Jugoslavija se je na novo organiziralo tudi gasilsvo. Za gasilskega referenta je bil s strani Krajevnega odbora Vodice in Okrajnega referenta Kamnik imenovan tov. Erce Janez, ki je sam brez odbora in praktično brez vsega vodil društvo do avgusta 1948. Izvolil si je le poveljnika Jež Jankota, da je v tem času vodil vaje in požare. V tem času je bila organizirana ena klobasarska tombola leta 1946, da so zaslužili nekaj denarja za najnujnejše pisarniške potrebščine in 50 m cevi. Leta 1948 so bila potrjena pravila gasilskih društev po katerih so bile izpeljane tudi nove volitve in za predsednika je bi takrat izvoljen tov. Hafner Janez.
Dne 2. oktobra 1949 je bil ustanovni občni zbor Republiške gasilske zveze Ljubljana v takratnem tednu požarne varnosti. Ta tradicija sega do današnjih dni, ko gasilci v oktobru praznujemo mesec požarne varnosti. Leta 1949 je društvo organiziralo sanitetni tečaj in v društvo privabilo 18 deklet. Tega leta je postal predsednik društva tov. Germovnik Janez. Leta 1950 pa je postal predsednik tov. Grilc Franc. Leta 1953 pa se je v društvu začelo delati z mladino. V tem letu je bil zgrajen tudi stolp za sušenje cevi ter nabavljena ročna sirena. Do leta 1954 je bilo društvo povezano v okrajno zvezo Kamnik, po reorganizaciji okrajev v tem letu, pa se je društvo priključilo Občinski gasilski zvezi Šentvid in okrajni zvezi Ljubljana. Tega leta je postal predsednik tov. Jež Janko, poveljnik pa tov. Keržič Karol. Istega leta so v društvu kupili prikolico za prevoz motorne brizgalne in cevi. Leta 1956 je postal predsednik tov. Erce Janez poveljnik pa tov. Pirc Matija. Tega leta je bil spet velik požar pri Staretu v Vodicah. V letu 1957 je postal predsednik tov. Pirc Matija poveljnik pa tov. Erce Florjan. Tega leta je društvo kupilo gasilski prapor s katerim smo se udeleževali proslav, parad in pogrebov vse do danes. Pokrovitelj je bila KZ Vodice, kum je bil Mlinarič Rudi, kumica pa Čebulj Cilka. Istega leta je bila kupljena tudi električna sirena.
Leta 1962 je predsedovanje prevzel tov. Erce Florjan poveljstvo pa je tega leta prevzel tov. Črnivec Vilo. V tem letu je bil prezidan tudi gasilski dom tako, da so pridobili sobo za seje in sestanke ter garažo. Vanjo je leta 1969 zapeljal nov gasilski kombi IMV za prevoz moštva in orodja. Leta 1962 se je društvo priključilo v občinsko gasilsko zvezo Ljubljana – Šiška. Leta 1965 je predsedovanje društvu prevzel tov. Kšela Janez. Leta 1970 je predsednik spet postal tov. Erce Florjan poveljnik pa tov. Žitnik Anton.
Leta 1971 so se v društvu odločili temeljiteje obnoviti gasilski dom, katerega obnovo so zaključili v letu 1972. Takrat so pridbili še eno garažo in več sob oziroma pisarn za delo društva in hrambo opreme. Druga garaža je že kmalu prišla prav saj v tem letu društvo dobi tudi večje kombinirano vozilo TAM 5500. Leta 1973 je društvo kupilo novo motorno brizgalno Rossenbauer, ki svojemu namenu služi še danes. Kuma sta bila tov. Mlinarič Rudi in tov. Čebulj Cilka. Leta 1976 poveljevanje prevzame tov. Podgoršek Janez, ki je z enoletno prekinitvijo leta 1984 društvu poveljeval do svoje bolezni leta 1996. V letu 1984 je društvu poveljeval tov. Burgar Ciril.
Leta 1976 natančneje 18.07. tega leta se je društvo na pobudo tov. Mlinarič Rudija pobratilo z Prostovoljnim gasilskim društvom Veržej, s katerim vzdržujemo stike še danes. Leta 1979 zamenja kombinirano vozilo TAM avtocisterna FAP, ki je v društvu še danes. V letu 1980 postane predsednik tov. Sodnik Franc. Leta 1981 je gasilski kombi IMV zamenjalo kombinirano vozilo TAM T5, katerega pa je v letu 2004 zamenjalo novo sodobno vozilo GVC 16/15 na podvozju Renault katerega smo že prevzeli. V letu 1984 pa predsedovanje prevzame tov. Burgar Brane. V letu 1988 postane predsednik tov. Germovnik Anton. V letu 1990 predseduje tov. Stanonik Alojz. V letu 1992 ponovno prevzame predsedovanje tov. Burgar Brane.
V letu 1996 je predsedovanje prevzel dosedanji predsednik tov. Bogomir Novak, poveljevanje pa je prevzel tov. Lužar Janko. V tem letu je društvo kupilo tudi vozilo za prevoz moštva Ford Transit. Tega leta je bila ustanovljena tudi Občinska gasilska zveza Vodice, kasneje preimenovana v Gasilska zveza Vodice, h kateri smo se takoj priključili. V letu 1997 pa je prevzel Jagodic Damjan, ki poveljuje društvu še danes.
Leta 2003 ob praznovanju 100. obletnice ustanovitve društva je društvo kupilo podvozje za novo gasilsko vozilo GVC 16/15 ter razvilo nov društveni prapor. Na novem praporu je upodobljena podoba Vodic kakor jo vidimo, če v Vodice pridemo iz smeri Skaručna. Na sredini je Cerkev sv. Marjete z pobočjem Krvavca in Grintavca ter Kočne v ozadju. Nad to podobo pa bedi zavetnik gasilcev sv. Florjan v uniformi rimskega vojaka z golido v roki. Boter prapora je bil tov. Martin Satnonik. Leta 2004 društvo prevzame novo gasilsko vozilo GVC 16/15. Boter novega vozila je bil tov. Jerinc Janez. Leta 2008 društvo zamenja gasilsko vozilo GVM in ga nadomesti z GVM-1 Opel Vivaro.